pripetíti se

pripetíti se
-ím se dov., pripétil se (ȋ í) nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: pripovedovati o dogodkih, ki so se pripetili pred nedavnim; pripetila se je huda nesreča; vede se, kot da se ni nič pripetilo / pripetilo se mu je nekaj čudnega, nenavadnega, strašnega / ni se mu še pripetilo, da bi pozabil zakleniti vrata še nikoli jih ni pozabil zaklenitiekspr. živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • pripetiti — pripètiti (se) svrš. <prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. rad. pripètio/pripètila (se) ž> DEFINICIJA reg. iron. dogoditi se (ob. nešto neugodno) ETIMOLOGIJA prasl. *pri pętiti (slov. pripetiti se), v. peta …   Hrvatski jezični portal

  • pripètiti — (se) svrš. 〈prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. rad. pripètio/pripètila (se) ž〉 reg. iron. dogoditi se (ob. nešto neugodno) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pripećívati — (se) nesvrš. 〈prez. pripèćujēm (se), pril. sad. pripèćujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}pripetiti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pripetati — pripètati svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. prȉpetān> DEFINICIJA reg. 1. (što) dodati, zalijepiti, prišiti (zakrpu i sl.) 2. (komu što) pripisati komu ono što nije učinio, oklevetati koga takvim pripisivanjem; prilijepiti,… …   Hrvatski jezični portal

  • dogodíti se — ím se dov., dogódil se (ȋ í) nav. 3. os., raba peša zgoditi se, pripetiti se: dogodil se je čudež; to se mu ni še nikoli dogodilo / dogodilo se mu je, da je prezrl napis …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izvršíti — ím dov., izvŕšil (ȋ í) 1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti: izvršiti svojo dolžnost; izvršiti naročilo; izvršiti povelje, ukaz; izvršiti očetovo voljo / izvršiti oporoko / izvršiti načrt… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nagodíti — ím dov., nagódil (ȋ í) zastar. narediti, povzročiti: nehote sem to nagodil / grdo so mu jo nagodili; v šoli večkrat kakšno nagodi nagodíti se nav. 3. os., redko zgoditi se, pripetiti se: marsikaj se lahko še nagodi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naklepíčiti — im dov. (í ȋ) nav. 3. os., nar. zgoditi se, pripetiti se: Naj se nameri in naklepiči, da nam spet pošljejo .. tistega oficirja (F. Finžgar) …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nakljúčiti — im dov. (ú ȗ) nav. 3. os., star. odločiti, določiti: oče je naključil drugače / usoda je to naključila nakljúčiti se knjiž. zgoditi se, pripetiti se: naključil se je čuden dogodek; naključilo se je nekaj slabega; mogoče se naključi, da ga kje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nakrétiti — im, in nakretíti in nakrétiti im dov. (ẹ̄; ȋ ẹ) star. povzročiti, narediti: nakretil mu je veliko sitnosti; kdo ve, kaj ti še lahko nakreti nakrétiti se, in nakretíti se in nakrétiti se zgoditi se, pripetiti se: to se lahko vsakemu nakreti;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”