- búčnost
- -i ž (ú) lastnost bučnega2: bučnost godbe / presedala mu je njegova bučnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bučnost — bȕčnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je bučno, osobina onoga koji je bučan ETIMOLOGIJA vidi buka … Hrvatski jezični portal