- prilomíti
- -lómim dov. (ȋ ọ́) ekspr. prilomastiti: srnjak prilomi skozi gosto grmovje prilomíti se nar. opotekajoče se priti: pijan se je pozno prilomil domov; ob palici se je prilomila na prag
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.