- priléten
- -tna -o prid., prilétnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma precej let: prileten moški; mlade in priletnejše ženske
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
priléten
Look at other dictionaries:
jesénski — a o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ključár — ja m (á) 1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar 2. ekspr., redko vratar: odprl je prileten ključar /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
matór — a o prid. (ọ̄) zastar. star, prileten: mator človek; mator postajam / mator konj; vrba je že nekam matora / zdaj si star in mator; mator starec izčrpan, oslabel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móžek — žka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od mož: droben, prileten možek / ljubk. ima zlatega možka ◊ bot. goba z rjavim povešenim klobukom, Polyporus pes caprae … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilétnik — a m (ẹ̑) knjiž. prileten človek: priletniki se radi ukvarjajo z različnimi konjički; zdrav priletnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕden — dna o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir // ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vdôvec — vca m (ó) mož, čigar žena je umrla in se ponovno ne poroči: biti, postati vdovec; mlad, prileten vdovec; vdovec s tremi otroki ∙ šalj. slamnati vdovec mož, čigar žena je dalj časa odsotna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
