priklòpiti — (što) svrš. 〈prez. prìklopīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìklopljen〉 1. {{001f}}napola, donekle sklopiti 2. {{001f}}pren. dodati što u razgovoru … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
priklopiti — priklòpiti (što) svrš. <prez. prìklopīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìklopljen> DEFINICIJA 1. napola, donekle sklopiti 2. pren. dodati što u razgovoru ETIMOLOGIJA pri + v. klopiti … Hrvatski jezični portal
priklapati — priklápati (što) nesvrš. <prez. prìklāpām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. priklopiti ETIMOLOGIJA vidi priklopiti … Hrvatski jezični portal
priklopljivati — priklopljívati (što) nesvrš. <prez. priklòpljujēm, pril. sad. priklòpljujūći, gl. im. priklopljívānje> DEFINICIJA v. priklopiti, priklapati ETIMOLOGIJA vidi priklopiti … Hrvatski jezični portal
priklopljívati — (što) nesvrš. 〈prez. priklòpljujēm, pril. sad. priklòpljujūći, gl. im. priklopljívānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}priklopiti{{/ref}}, {{ref}}priklapati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
priklápati — (što) nesvrš. 〈prez. prìklāpām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}priklopiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
likálnik — a m (ȃ) priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lokomotíva — e ž (ȋ) 1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah: lokomotiva drvi, piska, puha, ekspr. hrope in sopiha; to lokomotivo žene para; priklopiti lokomotivo; oster brlizg lokomotive; kurjač lokomotive; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prigradíti — ím dov., prigrádil (ȋ í) 1. z graditvijo dodati stavbi: prigraditi nadstrešek / redko prigraditi prizidek prizidati 2. s pritrditvijo dodati kaki napravi: prigraditi stroju elektromotor / žarg., teh. prigraditi delovno napravo vlačilnemu stroju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikleníti — klénem dov. (ȋ ẹ) 1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika