- priglásen
- -sna -o prid. (ā) knjiž. prijaven: priglasni rok / priglasni urad
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
priglasíti — ím, tudi priglasíti in priglásiti im dov., priglásil (ȋ í; ȋ á) 1. sporočiti pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: prosil ga je, naj ga priglasi k izpitu; priglasiti se za izlet / prostovoljno se priglasiti v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika