- prežvekoválski
- -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prežvekovalce: prežvekovalske navade / prežvekovalski želodec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
želódec — dca m (ọ̑) 1. vrečast prebavni organ med požiralnikom in tankim črevesom: želodec ga boli; mastno hrano želodec težko prebavi; želodec poči, se razširi, se skrči; že dalj časa krvavi iz želodca; pokvariti si želodec; v želodcu mu kruli, ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika