- preuméten
- -tna -o prid. (ẹ́) knjiž. preveč nenaraven, preveč izumetničen: preumeten jezik povesti / preumetno vedenje preumétno prisl.: preumetno govoriti ∙ ekspr. preumetno poslikana stena zelo umetno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.