- pretihotápiti
- -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor ∙ ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel pretihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo pretihotápljen -a -o: pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.