- pretépanje
- -a s (ẹ̄) glagolnik od pretepati: pretepanje otrok je prepovedano; s pretepanjem ni nič dosegel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bŕcanje — a s (r̄) glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mikástenje — a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
údri — medm. (ȗ) star. izraža udarjanje, pretepanje: ujeli so ga in udri po njem / pomagali so mu, on pa udri po njih jih napade, začne kritizirati; gospodinja je prinesla žgance, otroci pa udri po njih jih začnejo hlastno, hitro jesti; prim. udriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika