- pretèg
- -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od pretegniti: zdravnik je ugotovil preteg mišic na hrbtu ● knjiž., redko zemlje ima na preteg na pretek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pretéga — e ž (ẹ̑) 1. redko preteg: pretega žil 2. zastar. neprijetnost, težava: pripovedoval mu je o svojih pretegah; duševne pretege 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na vse pretege zelo: na vse pretege ga je hvalila; kričati na vse pretege … Slovar slovenskega knjižnega jezika