- prešúštnik
- tudi préšuštnik -a m (ȗ; ẹ̄) ekspr. poročen moški, ki spolno občuje zunaj zakona: obsojati prešuštnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prešéstnik — tudi préšestnik a m (ẹ̑; ẹ̄) star. prešuštnik: to je prešestnik in slepar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakonolómec — mca m (ọ̑) knjiž. prešuštnik: mož je postal zakonolomec … Slovar slovenskega knjižnega jezika