prestolonaslédnik

prestolonaslédnik
-a m (ẹ̑) 1. kdor je uradno določen za vladarjevega neposrednega naslednika: atentat na prestolonaslednika 2. ekspr. sin, zlasti prvorojeni: bratu se je rodil prestolonaslednik

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • prestolonaslédnica — e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prestolonaslednik: poroka nizozemske prestolonaslednice 2. redko žena prestolonaslednika: slavnosti se je udeležil tudi prestolonaslednik s prestolonaslednico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Order of battle of the Serbian Army in the First Balkan War — Contents 1 First Army 2 Second Army 3 Third army 4 Army of Ibar 5 Javor brigade …   Wikipedia

  • dauphin — tudi dofen a [dofên] m (ȇ) v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naslédnik — a m (ẹ̑) 1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prêstol — óla in ôla m (é ọ, ó) 1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prestólen — lna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • regènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) 1. v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestnik: določiti mladoletnemu kralju regenta / eden od treh regentov je odstopil 2. zastar.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sòvládati — am nedov. (ȍ ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč a e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”