- presréčen
- -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo srečen: presrečen človek; ko je to izvedel, je bil presrečen; čuti se presrečnega / presrečen nasmeh, pogled presréčno prisl.: presrečno se nasmehniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
preblážen — a o prid. (ȃ) ekspr. presrečen: bil je ves preblažen / preblažen nasmeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika