- presamôten
- -tna -o prid. (ó) preveč samoten: presamotna in prevelika hiša / presamoten kraj / ekspr. presamoten človek presamôtno prisl.: presamotno živeti / v povedni rabi tukaj je presamotno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
preprázen — zna o prid. (á) nav. ekspr. preveč prazen: skrinja ni ne preprazna ne prelahka / dom mu je postal preprazen in presamoten / to je zame preprazna pijača … Slovar slovenskega knjižnega jezika