Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
presékati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; podolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo 2. s sekanjem narediti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretrebíti — in pretrébiti im, tudi pretrébiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ) redko preredčiti, razredčiti: pretrebiti sadike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
séčnja — e ž (ẹ) 1. glagolnik od sekati: sečnja lesa / s sečnjo preredčiti gozd; označiti drevje za sečnjo ♦ gozd. pospravljalna sečnja; postopna sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; prebiralna sečnja pri kateri se sekajo po … Slovar slovenskega knjižnega jezika
