prepóved

prepóved
-i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapóra — e ž (ọ̑) 1. naprava, ki onemogoča prehod: obiti zaporo; zapora iz kamenja; zapora na cesti / dvigniti zaporo po odhodu vlaka zapornico / brigada je prebila zaporo 2. knjiž. zapiralo: odpreti zaporo aktovke; steklenice z različnimi zaporami 3.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Slovene punctuation — Punctuation marks are one or two part graphical marks used in writing, denoting tonal progress, pauses, sentence type (syntactic use), abbreviations, et cetera.Marks used in Slovene include full stops (.), question marks (?), exclamation marks… …   Wikipedia

  • prepóveden — dna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prepoved: prepovedni napisi ♦ jur. prepovedna tožba tožba, s katero naj se doseže prepoved neupravičenega poseganja v tožnikovo pravico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bóg — á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bógváruj — in bóg váruj stil. bógvári [ kv ] prisl. (ọ̑ á) 1. izraža svarilo, prepoved: bogvaruj da bi se mu približal; bogvaruj povedati komu 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev zanikanja: saj tega ne govorim vam, bogvaruj! …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bôžji — a e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brígati se — am se nedov. (ȋ) pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • črvárjenje — a s (á) glagolnik od črvariti: prepoved črvarjenja v salmonidnih vodah …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”