- prepoštèn
- -êna -o prid. (ȅ é) preveč pošten: prepošten je, da bi goljufal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
predóber — dôbra o prid. (ọ ó) ekspr. 1. preveč dober: fant je predober in prepošten / še predobri ste bili z njim / ta podrtija je zanj še predobra 2. zelo dober: moja predobra mati / povsod so speljane predobre ceste / postregli so nam s samimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preodkrít — a o prid. (ȋ) preveč odkrit: preodkrit in prepošten človek; biti preodkrit / preodkrite izjave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevésten — tna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. preveč vesten: bil je prepošten in prevesten, da bi to storil / prevestno učenje 2. ekspr. zelo vesten: to je bil res prevesten delavec prevéstno prisl.: prevestno opravljati svoje delo … Slovar slovenskega knjižnega jezika