- preplézati se
- -am se dov. (ẹ̑) nar. izrabiti se, oguliti se: hlače so se mu na kolenih preplezale preplézan -a -o: na komolcih preplezan rokav; preplezana obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
preplézati se
Look at other dictionaries:
preplézati — am dov. (ẹ̑) 1. plezaje priti čez kaj: preplezati ograjo, zid 2. plezaje priti z enega konca česa na drugega: preplezati greben; naši alpinisti so preplezali to steno prvič pozimi ● ekspr. menda je preplezal že vse hribe prehodil; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamínček — čka m (ȋ) manjšalnica od kamin: greti se ob kaminčku / sobni kaminček / preplezati skozi ozki kaminček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpreplezljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da preplezati: nepreplezljiva stena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ográja — e ž (ā) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta; preplezati, preskočiti ograjo; sedeti na ograji; dvoriščna, vrtna ograja; kamnita, lesena, žična ograja; ograja iz bodeče… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poledenélost — i ž (ẹ) lastnost, značilnost poledenelega: poledenelost ceste / že ob manjši poledenelosti se greben ne da preplezati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poskúsiti — im tudi poizkúsiti im dov., poskúšen tudi poizkúšen (ú ȗ) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka a) za uresničitev dejanja: poskusil je dvigniti kamen, odpreti vrata; ptico je poskusil ujeti; večkrat je poskusil preplezati steno; poskusiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prelésti — lézem dov. (ẹ ẹ̑) 1. z lezenjem priti z enega konca na drugega: kača je prelezla cesto / otrok je po vseh štirih prelezel sobo / ekspr. sonce je prelezlo nebo; pren. njegov pogled je prelezel obraze prisotnih 2. ekspr. preplezati: prelesti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preplezljív — a o prid. (ȋ í) ki se da preplezati: preplezljiva ograja, stena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ràz — ráza m (ȁ á) alp. skalnat greben v steni: preplezati raz; severni raz Mojstrovke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztežáj — a m (ȃ) alp. dolžina vrvi med dvema plezalcema, ki sta navezana: pet raztežajev tridesetmetrske vrvi / za dober raztežaj vrvi // razdalja, ki ustreza taki dolžini: preplezati tri raztežaje / zadnji raztežaj je bil zelo težek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
