- prepisovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od prepisovati: prepisovanje s koncepta / prepisovanje na čisto / prepisovanje besed s table / zalotiti učenca pri prepisovanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pisálnica — e ž (ȃ) 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rokopís — a m (ȋ) 1. z roko napisano besedilo: pretipkati rokopis; rokopis Prešernove pesmi; rokopis in tipkopis / po pisateljevi smrti so njegove rokopise dali v knjižnico osnutke, zapise njegovih del ∙ njegovo novelo sem bral še v rokopisu še pred… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skriptórij — a m (ọ) v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov, pisalnica: iti v skriptorij; pisalni pulti v skriptoriju / rokopisi stiškega skriptorija / samostanski skriptorij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stenodaktilografíja — e ž (ȋ) pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije // nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
težáški — a o prid. (á) 1. nanašajoč se na težake: kmečki in težaški otroci / težaška dela težka fizična dela / zadela ga je težaška pest 2. ekspr. zelo naporen, težek: težaški trening; prepisovanje z magnetofonskih trakov je težaško delo težáško prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika