- prenovítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
adaptácija — e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inovácija — e ž (á) knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije; avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mládokatóliški — a o prid. (ȃ ọ̑) nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: mladokatoliško gibanje okrog revije Križ na gori / mladokatoliška inteligenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
néokatolicízem — zma m (ẹ̑ ȋ) gibanje za prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: slovenski neokatolicizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôvokatóliški — a o prid. (ō ọ̑) nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: novokatoliško gibanje / novokatoliška inteligenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebúja — e ž (ȗ) nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa: že v prejšnjem stoletju se je začela prebuja / poezija doživlja prebujo in prenovitev / čustvena in duhovna prebuja / politična prebuja naroda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenovítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na prenovitev: prenovitveni načrti; prenovitvena dela ♦ jur. prenovitvena pogodba pogodba, s katero stranki nadomestita staro obveznostno razmerje z novim … Slovar slovenskega knjižnega jezika