- premóžen
- -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄) ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
premóžen
Look at other dictionaries:
buržúj — a m (ȗ) pripadnik buržoazije: nasprotja med delavci in buržuji; živijo kot buržuji // nav. slabš. premožen, brezskrbno živeč človek: mercedes imajo, buržuji / kot psovka prekleti buržuj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
denáren — rna o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
denárski — a o prid. (á) star. denaren: denarska enota / denarski človek premožen, bogat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imeníten — tna o prid., imenítnejši (ȋ) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imovít — a o prid., imovítejši (ȋ) star. bogat, premožen: imovit kmet; bil je sin imovitih staršev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krúšen — šna o prid. (ū) nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; rednik, hranitelj; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môšnja — e ž (ó) 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo; denar spraviti v mošnjo; prazna, težka mošnja; usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov ∙ star. moja mošnja ima jetiko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpremóžen — žna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) ki ni premožen: tako veliko stanovanje je za dve nepremožni ženski predrago … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôvčen — čna o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
petíčen — čna o prid. (ȋ) ekspr. premožen, bogat: petični in vplivni ljudje; bil je zelo petičen, vendar skop / petičen kupec, turist ki ima veliko denarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
