- premostítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od premostiti: to je bila najbolj smiselna in praktična premostitev reke / premostitev nasprotij / premostitev prepada med bogatimi in revnimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glávnica — 1 e ž (ȃ) 1. osnovni del dolga, terjatve ali hranilne vloge: glavnica se obrestuje; plačati glavnico; pripisati, prišteti obresti h glavnici; pren., ekspr. njegov prikupni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti 2. ekon. čisto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obráten — 1 tna o prid. (ȃ) 1. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: s svojo izjavo je dosegel obraten namen, kot je želel; stvar je v resnici obratna; publ. objektivno stanje je navadno v obratnem sorazmerju s subjektivnim občutkom 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika