- premičnína
- -e ž (ȋ) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj: popis premičnin; premičnine in nepremičnine ♦ jur. izvršba na premičnine, premičninah
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mobílija — e ž (í) 1. star. pohištvo: sobo je opremil s staro mobilijo 2. knjiž. premičnina: prodal je vse imetje, mobilije in imobilije … Slovar slovenskega knjižnega jezika