ambulánten — tna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕča — e ž (ŕ) plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino: spuščati hlode po drčah; še dolgo po neurju se je kotalilo kamenje po drči; pot so nadaljevali kar po drči // teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mobílen — lna o prid. (ȋ) knjiž. 1. gibljiv, premičen: mobilni del vrat / mobilni bolnik bolnik, ki se lahko sam premika, hodi; sklep ni mobilen 2. prenosen, prestavljiv: mobilen stroj; oddajnik je mobilen ◊ voj. mobilne enote enote, usposobljene za hitre … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokréten — tna o prid. (ẹ̄) 1. zastar. premičen, prestavljiv: pokretne partizanske bolnice; pokretne delavnice 2. žarg. ki se lahko premika, hodi: nekateri ranjenci so bili še pokretni; težko pokretni stari ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomíčen — čna o prid. (ȋ) premičen: avtomobil s pomično streho; pomična vrata drsna vrata ◊ gled. pomični oder premični oder; teh. pomične stopnice premične stopnice, tekoče stopnice; pomično merilo kljunasto merilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritiklína — e ž (í) nav. mn. 1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu: stranišče, drvarnico in druge pritikline imajo stanovalci skupne; enosobno stanovanje brez pritiklin; hiša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríža — e ž (ȋ) 1. teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: spuščati hlode po rižah; lesena riža / suha, vodna riža 2. nar. proga, črta: blago s širokimi rižami / delati z brano riže po njivi brazde,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žarométen — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žaromet: žarometno ohišje / žarometni snopi svetlobe / žarometna žarnica ♦ avt. avtomobilska žarometna svetilka dodaten, navadno premičen žaromet, zlasti na specialnih vozilih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
