Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
glaváča — e ž (á) slabš. debela, velika glava: za tako glavačo je vsak klobuk premajhen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kébast — a o prid. (ẹ) nar. dolenjsko prekratek, premajhen: ta obleka je kebasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objésten — tna o prid., objéstnejši (ẹ ẹ̄) ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti (rad) naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega, navadno za šalo: objestni fantje, otroci; nagajiv in objesten; pren., ekspr. objesten veter // ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plášček — čka m (á) manjšalnica od plašč: oblekla je plašček in stekla na dvorišče; plašček iz volne / plašček laži, pod katerega se je hotel skriti, je bil premajhen ● ogrnila si je plašček in se začela česati ogrinjalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rogátec — tca m (ȃ) 1. ekspr. žival z rogovi: lov na rogatca; hlev je premajhen za dvajset rogatcev 2. evfem. hudič: mislil je, da mu je rogatec za petami; hudoben je kot sam rogatec / peklenski rogatec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
velíko — prisl. (í) 1. izraža veliko količino ali mero a) s samostalnikom: imeti veliko drv; zemlja z veliko dušika; zbralo se je veliko ljudi; nima veliko smisla za šalo / odkriti veliko novega / kot voščilo želim vam veliko, ekspr. veliko veliko sreče / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
