- premagoválec
- -lca [u̯c] m (ȃ) nav. ekspr. kdor kaj, koga premaga: premagovalec bolezni / premagovalci so se vrnili iz boja zmagovalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
premagálec — lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko zmagovalec, premagovalec: vdal se je premagalcu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmagálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) star. zmagovalec: zmagalec v bitki; zmagalci in premaganci / zmagalec težav premagovalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmagoválec — lca [u̯c] m (ȃ) kdor zmaga: vdati se zmagovalcu; zmagovalec in poraženec; vrniti se kot zmagovalec / moralni zmagovalec / olimpijski zmagovalec; zmagovalec zadnje igre / festivalski zmagovalec / zmagovalec na volitvah / star. zmagovalec sovražne … Slovar slovenskega knjižnega jezika