- prekupčevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od prekupčevati: prekupčevanje z mamili; prepoved prekupčevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dróga — e ž (ọ) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaznív — a o prid. (ȋ í) ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje // jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mešetaríja — e ž (ȋ) nav. slabš. 1. kupčevanje, prekupčevanje: ukvarjati se z mešetarijo 2. posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: dobiti plačilo za mešetarijo / ženitovanjske mešetarije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekupčeválski — a o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prekupčevalce ali prekupčevanje: prekupčevalska mreža / prekupčevalska strast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
verížništvo — a s (ȋ) ekspr. nezakonito prekupčevanje: obtožiti koga verižništva; verižništvo s tobakom; tihotapstvo in verižništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika