- prekršítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od prekršiti: prekršitev pogodbe; prekršitev predpisov, zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prekršítev
Look at other dictionaries:
zaobljúba — e ž (ȗ) 1. rel. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh: veže ga zaobljuba; prekršiti zaobljubo / narediti zaobljubo / redovne, samostanske zaobljube; večne zaobljube za vse življenje; zaobljuba pokorščine, uboštva 2. javna, po določenem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
