- prekoračítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od prekoračiti: prekoračitev meje / prekoračitev norme, plana / za vse prekoračitve hitrosti so določene kazni ♦ jur. prekoračitev mandata
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prekoračítev
Look at other dictionaries:
mandát — a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
