- preklicljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
preklicljív
Look at other dictionaries:
preklícen — 1 cna o prid. (ȋ) nanašajoč se na preklic: preklicna izjava / preklicni postopek; preklicna pravica 2 cna o prid. (ȋ) preklicljiv: preklicno dovoljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
