preklíc

preklíc
-a m (ȋ) glagolnik od preklicati: preklic izgubljene osebne izkaznice; preklic oporoke, pooblastila / objaviti preklic / zahtevati preklic; preklic žalitve; preklici in popravki / preklic odpovedi, ukaza / dovoliti kaj do preklica / predlagati preklic osebe zaradi pijančevanja / delni, popolni preklic / izreči preklic nad kom; biti v stanju preklica

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • demánti — ja m (ȃ) razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • popóln — a o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preklícen — 1 cna o prid. (ȋ) nanašajoč se na preklic: preklicna izjava / preklicni postopek; preklicna pravica 2 cna o prid. (ȋ) preklicljiv: preklicno dovoljenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stórno — a m (ọ̑) 1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska 2. žarg. preklic, odpoved: storno naročila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”