preizkúsen

preizkúsen: tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa ◊ avt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

preizkúsiti — im tudi preskúsiti im dov. (ú ȗ) 1. z uporabo ugotoviti ustreznost, učinkovitost česa: preizkusiti motor, zavore; preizkusiti seme; novo škropivo so že preizkusili; natančno, praktično preizkusiti kaj / preizkusiti novi red // narediti kaj, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpreizkúšen — tudi nèpreskúšen a o prid. (ȅ ȗ) ki (še) ni preizkušen: nepreizkušeno orožje / nove, nepreizkušene metode / nepreizkušena zvestoba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèstandardizíran — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni standardiziran: uporabljajo nestandardizirane delovne metode, norme ♦ šol. nestandardizirani test test, ki ni strokovno preizkušen in normiran … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tést — a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólk — a [u̯k] m, mn. volkóvi, im. mn. stil. volcjé (ọ̑) 1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias