- prehvalíti
- in prehváliti -im dov. (ȋ á) nav. ekspr. izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja: ne more ga prehvaliti // izraziti preveč hvale, priznanja: marsikaj je prehvalil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kàr — čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika