- preglušljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo // ki preglušuje: preglušljivi kriki groze preglušljívo prisl.: preglušljivo je zavpil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.