postulírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zahtevati: postulirali so drugačne predpise 2. postavljati za izhodišče, predpostavljati: dokazuje, kar je prej samo postuliral … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predpostávljanje — a s (á) glagolnik od predpostavljati: predpostavljanje določenega znanja je bilo osnova za učni načrt / njegovo predpostavljanje o izidu tekmovanja se je uresničilo / predpostavljanje proze poeziji; njegovo neobjektivno predpostavljanje nekaterih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presumírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
suponírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost; predpostavljati: suponiramo, da je to že znano / zakon suponira osebno svobodo / pri prevajalcu suponiramo dobro poznavanje kulture… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
