dolóčati — am nedov. (ọ) 1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo: društvena pravila tako določajo; to določa ustava, zvezni zakon / predpis določa delovno obveznost; določati davčno osnovo; prejemki se določajo po pravilniku / prodajna služba določa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fórma — e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdavčeváti — újem nedov. (á ȗ) določati, predpisovati davek, davščino: obdavčevati državljane / obdavčevati dohodke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odréjati — am nedov. (ẹ) 1. predpisovati, določati z odredbami: sporočal je, kar je odrejala oblast // izražati zahteve, da se kaj uresniči, opravi: njegova naloga je odrejati odmore / dov.: odrejam dva dni počitka; odrejam vojaški pogreb 2. publ. določati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omejeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje // določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobírati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. s prijemom, prijemi delati, da kaj ni, ne leži več na tleh: otroku so igrače padale na tla, mati jih je pobirala / pobirati krompir, otreseno sadje // delati, da kaj ni več na določenem mestu: pobirati kostanj iz žerjavice,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postávljati — am nedov., stil. postavljájte; stil. postavljála (á) 1. delati, da pride kaj a) kam v pokončnem stanju: postavljati knjige na polico, steklenice v shrambo / pri hoji je postavljal palico daleč predse b) kam sploh: kadar je deževalo, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predpisovánje — a s (ȃ) glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapisávati — am nedov. (ȃ) star. zapisovati: zapisavati dogodke v dnevnik / zapisavati zdravila predpisovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika