prežgáti — žgèm dov., prežgál (á ȅ) 1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj: žerjavica je prežgala desko; pren., ekspr. zbal se je, da ga bo njegov pogled prežgal 2. s preveliko vročino poškodovati, uničiti: pri likanju je prežgala prt / suša je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prèbrisati — svrš. 〈prez. prèbrišēm, pril. pr. āvši, prid. trp. prèbrisān〉 1. {{001f}}brišući ukloniti [∼ prašinu sa stola] 2. {{001f}}brišući poništiti [∼ dio teksta] 3. {{001f}}pren. odbaciti [∼ godine prijateljevanja] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prebrisati — prèbrisati svrš. <prez. prèbrišēm, pril. pr. āvši, prid. trp. prèbrisān> DEFINICIJA 1. brišući ukloniti [prebrisati prašinu sa stola] 2. brišući poništiti [prebrisati dio teksta] 3. pren. odbaciti [prebrisati godine prijateljevanja]… … Hrvatski jezični portal
búča — e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlínež — a m (ȋ) ekspr., redko kdor (se) hlini: bil je prebrisan hlinež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júha — e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kalín — a m (ȋ) 1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš 2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lisíca — e ž (í) 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka ∙ ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lisíčji — a e prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma // tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz 2. ekspr. zvit,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika