- prebívanje
- -a s (í) glagolnik od prebivati: prebivanje v mestu; kraj prebivanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prebívanje
Look at other dictionaries:
bȕnja — ž 〈G mn bȗnjā〉 razg. pov. u primorskim krajevima manja građevina od kamena, kružna tlocrta i kupasta krova, izgrađena bez veznog sredstva (suhozidna), za sklanjanje od nevremena i za stalno prebivanje; poljarica ✧ {{001f}}tal … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bunja — bȕnja ž <G mn bȗnjā> DEFINICIJA razg. pov. u primorskim krajevima manja građevina od kamena, kružna tlocrta i kupasta krova, izgrađena bez veznog sredstva (suhozidna), za sklanjanje od nevremena i za stalno prebivanje; poljarica ONOMASTIKA… … Hrvatski jezični portal
biválen — lna o prid. (ȃ) namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kaplaníja — e ž (ȋ) hiša, namenjena za prebivanje kaplana: zbrali so se v kaplaniji; popravilo župnišča in kaplanije ◊ zgod. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima kaplana z dohodki zlasti iz nepremičnin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podzémnica — e ž (ẹ̑) prostor pod zemljo ali v zemlji za prebivanje: prenočevanje v podzemnicah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebiválen — lna o prid. (ȃ) namenjen za prebivanje: prebivalni prostori / prebivalne razmere … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predelíti — ím dov., predélil (ȋ í) s kako napravo ločiti a) prostor: predsobo so predelili z lesenimi stenami; predeliti sobo v prostor za prebivanje in spanje; predeliti po sredi / predeliti škatlo, torbo b) koga, kaj v prostoru: predeliti krompir in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikólica — e ž (ọ̑) vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica ♦ agr. nakladalna prikolica; teh.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
proštíja — e ž (ȋ) hiša, namenjena za prebivanje prošta: zidati proštijo; stanovati v proštiji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezervát — a m (ȃ) 1. področje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat področje, ki je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
