- briljírati
- -am nedov. (ȋ) knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti: briljirati v družbi; briljiral je z znanjem jezikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
briljirati — briljírati (Ø, pred kim) dv. <prez. brìljīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. rij. ekspr. (za)sjati, (za)blistati 2. pren. na najbolji način istaći/isticati se u društvu [muzički će svakako briljirati;… … Hrvatski jezični portal