- prebezáti
- -ám [bǝz] dov. (á ȃ) razgrebsti, razbrskati: prebezati ostanke žerjavice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prebežáti — ím dov., prebéži; prebéžal tudi prebêžal (á í) 1. z begom priti drugam, v drug kraj: z vsem orožjem so prebežali k partizanom / prebežati ulico preteči 2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti: pramen svetlobe je prebežal sobo / njegove … Slovar slovenskega knjižnega jezika