Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nóč — í ž (ọ̑) 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebedévati — am tudi prebdévati am [prva oblika bǝd] nedov. (ẹ) večkrat prebedeti: več mesecev je prebedevala ob materini postelji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prečúti — 1 čújem dov., prečúl in prečùl (ú ȗ) raba peša buden prebiti, preživeti; prebedeti: vso noč smo prečuli / prečuti več ur ob bolnikovi postelji prečút a o: truden je od prečute noči / biti bled in prečut neprespan 2 čújem dov., prečúl in prečùl… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
