- práženje
- -a s (á) glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pražílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kópra — e ž (ọ̑) užitni trdni del kokosovega oreha: mleti kopro; praženje kopre … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozíca — e ž (í) 1. okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje: cvreti v kozici; lonci in kozice // železna posoda na treh nogah za kuhanje: na ognjišču je stala kozica 2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri hlačah, pod pazduho pri rokavih:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pražárna — e ž (ȃ) obrat za praženje: pražarna kave; delavke v pražarni ♦ metal. pražarna rude … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pražílec — lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. delavec, ki praži: pražilec kave ♦ metal. pražilci rude 2. naprava za praženje; pražilnik: pražilec za kavo / pražilec za kruh opekač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pražílnik — a m (ȋ) naprava za praženje: pražilnik za kavo / pražilnik za kruh opekač … Slovar slovenskega knjižnega jezika