- práštevílo
- -a s (ȃ-í) mat. naravno število, ki je deljivo samo z eno in s samim seboj: produkt praštevil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
práfáktor — ja m (ȃ á) mat. faktor, ki je praštevilo: razstaviti število na prafaktorje; pren., ekspr. motor je razstavil na prafaktorje … Slovar slovenskega knjižnega jezika