Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
drskljáti — ám nedov. (á ȃ) redko prasketati, pokljati: goreče veje so glasno drskljale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prasketánje — a s (ȃ) glagolnik od prasketati: prasketanje ognja / prasketanje v telefonski slušalki / drva so se s prasketanjem vnela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
praskljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. narahlo praskati: miši praskljajo; praskljati psa po glavi / praskljati z vžigalico 2. redko prasketati, pokljati: kostanj prasklja na žerjavici / suhe iglice so praskljale pod nogami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razprasketáti se — ám se tudi éčem se dov. (á ȃ, ẹ) začeti močno prasketati: s kolom je dregnil v ogenj, da se je razprasketal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaprasketáti — ám tudi éčem dov. (á ȃ, ẹ) začeti prasketati: kmalu je zaprasketal ogenj / ekspr. okoli njih so zaprasketali streli iz pušk // dati kratke, rezke glasove: goreča veja je kdaj pa kdaj zaprasketala / pod podplatom je včasih zaprasketala suhljad … Slovar slovenskega knjižnega jezika
