práôče

práôče
-éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (ȃ-ó ȃ-ẹ́) 1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam // nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje // praded: smrt njegovega praočeta 2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • prȁotac — (praòtac) m 〈G òca, V pràoče, N mn òci/ òčevi, G praotácā〉 1. {{001f}}(najstariji) predak 2. {{001f}}pren. onaj koji je postavio početak ili začetak čemu; otac [∼ historije] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • praotac — praòtac m <G òca, V pràoče, N mn òci/ òčevi, G praotácā> DEFINICIJA 1. (najstariji) predak 2. pren. onaj koji je postavio početak ili začetak čemu; otac [praotac historije] ETIMOLOGIJA pra + v. otac …   Hrvatski jezični portal

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”