- práčlôvek
- -éka m ed. in dv. (ȃ-ó ȃ-ẹ́) antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
práčlôvek
Look at other dictionaries:
práljudjé — ljudí m mn., daj. práljudém, tož. práljudí, mest. práljudéh, or. práljudmí (ȃ ẹ̑) množina od pračlovek: značilnosti praljudi; prim. pračlovek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prá... — predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje a) prvotnosti, začetnosti: pracelica, pračlovek, pradomovina, pradomovinski, pragozd, praizvedba, prazahteva b) velike časovne odmaknjenosti (v preteklost): pradaven, prastar, prazgodovinski c) stopnje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
