Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
frlúckati — am nedov. (ȗ) nar. vzhodno žvižgati, požvižgavati: hodi po sobi in frlucka; veselo si frlucka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frúliti — im nedov. (ú) 1. pri nekaterih južnoslovanskih narodih igrati na frulo: posedal je pod drevesom in frulil 2. ekspr., redko žvižgati, požvižgavati: tiho bodi, kaj fruliš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popévati — am nedov. (ẹ) v presledkih, navadno ne glasno peti: sprehaja se po vrtu in veselo popeva; požvižgavati in popevati; tiho si popevati // star. peti sploh: popevati kolednice / to pesem so popevali pred dvajsetimi leti / ptiči so glasno popevali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požvižgávanje — a s (ȃ) glagolnik od požvižgavati: zasliši se tiho požvižgavanje / ptičje čivkanje in požvižgavanje / požvižgavanje krogel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požvižgováti — újem nedov. (á ȗ) požvižgavati: hodil je po cesti in požvižgoval / požvižgovati popevko / ekspr. burja požvižguje okrog oken … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatégel — gla o [ǝu̯] prid. (ẹ) ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic; zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom // pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvižgljáti — ám nedov. (á ȃ) (narahlo) žvižgati, požvižgavati: žvižgljati pesmico / v grmovju žvižglja kos … Slovar slovenskega knjižnega jezika
