- požvéčiti
- -im dov. (ẹ́ ẹ̄) krajši čas žvečiti: zalogaj je malo požvečil in požrl ∙ ekspr. v naglici je požvečil kos pečenke pojedel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
požvekáti — ám dov. (á ȃ) redko požvečiti: zalogaj je malo požvekal in požrl … Slovar slovenskega knjižnega jezika