- požigálec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor požiga: iskati, najti požigalca; morilci in požigalci / požigalec iz strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
požigálec
Look at other dictionaries:
nétiti — im, tudi netíti in nétiti im nedov. (ẹ ẹ̄; ȋ ẹ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
piromán — a m (ȃ) kdor je bolezensko nagnjen k požiganju: ugotovili so, da je požigalec piroman … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podžigálec — lca [u̯c] m (ȃ) požigalec: podžigalca so končno le odkrili // ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zažigálec — lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj zažiga: zažigalec smeti, trave / zažigalec možnarjev 2. star. požigalec: zažigalca še niso našli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
